Prispevki Neve Kralj na Facebook strani Odgovorno starševstvo, februar 2023. Vredno prebrati in kakšno stvar tudi ponotranjiti…

VLOGA TELESA IN PLESA V ZGODNJEM OBDOBJU- Ples kot preventiva, pomoč in terapija

Sedanji način življenja, ki je dnevno napolnjen s (pre)številnimi dražljaji, množico informacij, zahtevami okolja, strmenju k rezultatom in ciljem po vedno več, višje in bolje, tekmovalnosti, borbe za obstoj, potrošništvu in podobno, se vsrka v naše telo, še posebej v otroško!, in odraža v sporočilih in odzivih telesa.

Prav umetnost in ustvarjalni proces, posebno z lastnim telesom, je močno »orodje« preventive in zdravljenja, ki nas pomaga uravnotežiti, stabilizirati in opolnomočiti za vsakodnevne izzive v življenju. Tako odrasle kot mladostnike in otroke. Malčki in predšolski otroci spontano in brez predsodkov, z brezmejno domišljijo plešejo. In nebesedno izražajo. Ko gibalno ustvarjajo, se neskončno zabavajo, se igrajo brez igrač, veselje doživljajo glasno, vriskajoče in gibajo svobodno. Občutki zadovoljstva in sproščenosti kličejo po »še«. Ravno to intenzivno čustveno doživljanje, zabava in igra so najmočnejša in največja motivacija, da otrok v dejavnost angažirano vloži sebe in vztraja. Velja za vse otroke, tudi za otroke z različnimi posebnostmi in izzivi.
V programu in načinu naših plesnih delavnic, ki jih s sodelavci razvijamo v zavodu Plesni Epicenter in je namenjen vsem otrokom od obdobja malčka dalje, je v ospredju prav to.

Plesna terapija ni bav- bav

Morda mnogi še niste slišali, da plesna terapija sploh obstaja, redki pa že imate tovrstne izkušnje. Plesno-gibalna (psiho)terapija v naši družbi postopno in počasi, a z gotovostjo raste in pridobiva veljavo. Ni potrebno znati plesati ali slišati ritem, pomniti zaporedje korakov ali imeti talent za ples, ne, največkrat je potreben le pogum, radovednost in si dovoliti izkusiti. Le-tega otrokom ne manjka.
Plesno-gibalna (psiho)terapija se lahko dogaja individualno z otrokom ali skupaj s celo družino v za to namenjenem in opremljenem prostoru. Lahko pa plesno-gibalni terapevt prihaja v institucije, v katere so vključeni otroci s posebnimi izzivi oziroma so inkluzivno vključeni v redne oddelke/razrede vrtcev ali šol.

Komu pa je plesno-gibalna (psiho)terapija namenjena?

Koristi prav vsem otrokom, najbolj pogosto pa se s tovrstno obliko preventive in terapije srečajo otroci z motnjo pozornosti in hiperaktivnostjo, s katero se sooča vedno več otrok in mladih. Plesno-gibalna (psiho)terapija koristi otrokom z motnjami avtističnega spektra, otrokom, ki se soočajo z dolgotrajno in/ali življenjsko ogrožajočo boleznijo ter njihovim staršem, otrokom z downovim sindromom, gibalno oviranim, otrokom z motnjo v duševnem razvoju in otrokom s primanjkljaji na posameznih področjih. Prav tako je plesno-gibalna terapija lahko izjemnega pomena otrokom s travmatičnimi izkušnjami (kot so zapleti ob rojstvu, izguba bližnjega, ločitev staršev, različne vrste nasilja v družini, vojne, tujejezično okolje itd.) … otrokom z vedenjskimi in čustvenimi težavami, slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim otrokom itd. Ti otroci zrastejo v mladostnike in odrasle in težave postajajo vse večje in globje. Tudi ali prav zato je preventiva oziroma čimprejšnja pomoč bistvenega pomena za otrokov čim-boljši, ustreznejši in zdrav razvoj.

Plesne delavnice za otroke – kdaj začeti, kako in zakaj?

»Obstajajo bližnjice do sreče in ples je ena izmed njih«, so navdihujoče in privlačne besede avstrijske pisateljice Vicki Baum, poznane po noveli Grand Hotel, po kateri so posneli film ter konec 20. stoletja tudi muzikal. To posebej omogoča plesno izražanje in gibalno ustvarjanje kot proces, ker vanj vložimo sebe, celo telo.
Zakaj še vedno mnogokrat dopustimo preprosto papagajsko ponavljanje in sledenje vodenju učitelja ali animatorja? Popularna glasba in način izvajanja plesnih gibov, ki jih v vsakem trenutku vidimo na različnih medijih in socialnih omrežjih ponudijo zabavo, tudi motorične izzive, vendar izgubimo možnosti stika s seboj in s svojo enkratnostjo, izgubimo možnosti zavedanja, kaj hočemo s telesom izraziti in občutiti svoje telo kot edinstven instrument sporočanja, izgubimo možnosti zaupanja v zmožnosti lastnega ustvarjanja s telesom, še najbolj pa doživljanja razbremenitve in napolnjenosti z energijo hkrati.

Otroku s kakovostnim plesnim programom in pedagoškim pristopom spodbujamo in razvijamo ustvarjalnost ter privzgajamo gibanje kot življenjsko potrebo in stil življenja in motivacijo za stalno telesno aktivnost v prihodnje.

Če smo našemu predšolskemu otroku dali te temelje in popotnico za življenje, je največja naložba. Ne le, da bo s tem skrbel za svoje celostno – duševno in telesno zdravje, h gibanju se bo vračal tudi ob različnih stiskah, ki mu jih bo življenje prineslo in na zdrav način iskal poti reševanja. Verjamem, da to, kar otrok s in preko plesa prejme, ostane, tudi če kasneje plesne izkušnje ne poglablja. In zopet poudarim – a začeti je treba zgodaj!