Plesno-gibalna terapija za otroke in mladostnike – ples kot preventiva in pomoč z umetnostjo
Ali je vaš otrok neprestano “v pogonu” in potrebuje več gibanja? Morda ima zelo rad glasbo in pleše, vendar pa ga telo ne »uboga vedno«? Je bolj občutljiv, se težje prilagaja novim situacijam in ima težave pri navezovanju stikov z drugimi otroki? …
Plesno gibanje in izražanje je nekaj, kar pripada prav vsakemu posamezniku, ne le talentiranim in spretnim. Večletne izkušnje kažejo, da ples – preventivno delo, pomoč z umetnostno in umetnostna terapija izjemno dobro vpliva na celostni razvoj otrok s posebnimi potrebami, tako na področju telesnega kot tudi duševnega razvoja. Delo poteka na različne načine, lahko je individualno ali v skupini. Dobre rezultate dosegamo tudi pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami v klasične skupine. Za uspešno delo je ključnega pomena vključevanje in sodelovanje staršev.

Ko te gledam me ti vidiš, torej obstajam.
Komu je plesno-gibalna terapija namenjena?
Plesno-gibalna terapija je namenjena otrokom, ki pri svojem razvoju, učenju ali vsakdanjem življenju potrebujejo dodatno podporo. Posebej je lahko v pomoč otrokom z:
- motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD),
- motnjami avtističnega spektra (MAS),
- vedenjskimi in čustvenimi težavami,
- specifičnimi učnimi težavami (na primer: dispraksijo, disleksijo),
- Downovim sindromom,
- gibalno oviranostjo,
- slepoto ali slabovidnostjo,
- gluhoto ali naglušnostjo,
- govorno-jezikovnimi motnjami,
- motnjo v duševnem razvoju,
- primanjkljaji na posameznih področjih učenja in razvoja,
- dolgotrajnimi boleznimi,
- travmatičnimi izkušnjami (npr. težave v prenatalnem obdobju ali ob porodu, izguba bližnje osebe, dolgotrajna bolezen, ločitev staršev, selitev, prilagajanje na novo okolje).
- Plesno-gibalna terapija je primerna tudi za otroke, ki težje izražajo čustva, imajo težave pri vključevanju v skupino ter potrebujejo podporo pri razvijanju samozavesti, samoregulacije ali socialnih veščin.
KAKO POTEKA?
Plesno-gibalna terapija lahko poteka:
- individualno,
- v diadi otrok–starš,
- v družinskem krogu,
- v manjši skupini,
- kot inklzuivna oblika dela v skupini z vključenimi otroki s posebnimi izzivi.
Vsako srečanje je prilagojeno otrokovim potrebam, razvojnim značilnostim in ciljem terapije. Traja od 30 do 60 minut, odvisno od otrokove starosti, zmožnosti in poteka terapevtskega procesa.
Individualna plesno-gibalna terapija v diadi otrok – starš
Individualna plesno-gibalna terapija, ki poteka v diadi otrok–starš, temelji na ustvarjanju varnega, spodbudnega in senzorično bogatega okolja, v katerem otrok raziskuje sebe, svoje telo, okolje in odnose z drugimi.
Specialistka pomoči z umetnostjo otroka spremlja skozi gibanje, igro in ustvarjalne dejavnosti. Pri tem uporablja tehnike uglaševanja in zrcaljenja otrokovega gibanja, s katerimi vzpostavlja stik, gradi občutek varnosti ter skuša razumeti otrokovo doživljanje, njegove potrebe in način, kako zaznava ter predeluje svet okoli sebe.
Izhajamo iz prepričanja, da ima vsako otrokovo vedenje – tudi tisto, ki se zdi zahtevno ali težko razumljivo – svoj pomen in komunikacijsko vrednost. S pozornim opazovanjem, gibanjem in pogovorom terapevt pomaga povezovati otrokovo neverbalno in verbalno izražanje, kar lahko spodbudno vpliva tudi na razvoj govora in jezika.
Pomemben del procesa predstavlja tudi vključevanje staršev. Terapevt pomaga staršem prepoznavati pomen otrokovih nebesednih sporočil ter jih spodbuja k igrivim gibalnim interakcijam, ki krepijo občutek varnosti, medsebojnega zaupanja in zdrave navezanosti.
Skupinska plesno-gibalna terapija
Skupinska plesno-gibalna terapija poteka v manjših skupinah (od 4 do 6 otrok oziroma mladostnikov), kar omogoča individualen pristop in hkrati spodbuja razvoj socialnih odnosov.
V varnem, sprejemajočem in spodbudnem okolju lahko otroci izražajo svoja čustva, raziskujejo gibanje ter sproščajo napetosti brez strahu pred kritiko ali neuspehom. Skozi ustvarjalne gibalne dejavnosti, delo v paru in skupinsko sodelovanje razvijajo motorične sposobnosti, socialne spretnosti, komunikacijo, sodelovanje in medsebojno zaupanje.
Majhna skupina omogoča, da je vsak otrok opažen in slišan. Obenem spodbuja njegov ustvarjalni izraz, krepi samozavest in samopodobo ter prispeva k razvoju občutka pripadnosti in sprejetosti.

