V sodelovanju z DRUŠTVOM ZA SODOBNI PLES SLOVENIJE – DSPS bomo s projektom »20 metrov v dolžino, 9 metrov vširino in 4 metre v višino« ustvarili pravi plesni MARATON. S projektom želimo opozoriti na težave, s katerimi se spoprijema na svojem področju »SODOBNI PLES«.
Sooblikuje ga tudi naša plesalka razreda Plesne iskrice 2 in 3 Ana Borovičanin z avtorskim solo plesom OBLEDELO UPANJE pod mentorskim vodstvom Sabine Schwenner. Miniatura je bila na 32. državnem tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev OPUS 1 – Plesna miniatura 2024 v kategoriji XS solo nagrajena z zlatim priznanjem in nagrado mladih kritikov.
Obledelo upanje, Ana Borovičanin:
Plesati = hoditi v neskončnost. Biti × umreti ÷ živeti + (stati ÷ pasti) – osmisliti ÷ upati = BITI ŽIVAL Kot piše v opisu teme, obstaja svet, ki je popolnejši od našega in v katerem se gibljejo nenavadna posebna bitja. In prav v ta svet se da vstopiti skozi ples. Skozi zamegljen ples bledo vidim upanje. Obledelo upanje. Pa vseeno upanje. Samo plešem še lahko. Plesati, da lahko upaš. Upati, da lahko živiš. Živeti, da lahko plešeš. Črnilo na mizi se rahlo ziblje. Osmisliti. Osmisliti življenje, da lahko si. Črnilo na mizi se močneje trese. Biti. Samo biti. Ležati na tleh na pol mrtev. Biti. Črnilo na mizi se močno maje. Plesati o upanju. Plesati z zlomljeno nogo. Risati ples o upanju. Risati s krvjo. Opazovati, kako polzi s platna. Špricati kri vse naokrog. Lizati jo s tal. Metati se ob tla. Lomiti si kosti. Butati se z glavo v steno. Skakati. Spotikati se ob zrak. Črnilo na mizi se skoraj prevrne. Stati na robu konca neskončnosti. Loviti ravnotežje. Pasti. Črnilo se razlije po mizi. Plesati. Plesati sredi ničesar. Na pol mrtev. Pa vseeno plesati. V upanju. Upanje, pa naj je še tako obledelo. Mrazi me. In ne morem dihati. Kot praska, ki krvavi. Kot ponorelo srce, tik preden se ustavi. Plesati, da nisi več tisti, ki nikamor ne spada, ampak spadaš med tiste, ki nikamor ne spadajo. Biti žival. Jokati. Umirati. Med močnim plesom, ki je še edino upanje. Vržem se na tla. Črnilo se počasi vpija v mizo. Plesati, da se lahko izgubiš in se ti ni treba najti. Plesati, da si lahko najden med izgubljenim. Črnilo na mizi vse hitreje bledi. Izgubljenega upanja se ne da najti, pa če še tako razmišljaš, kje si bil in kam si ga založil. Neskončnost. Kaj je neskončnost? Morda je to ples brez konca. Ples, ki se vije po dolgem tunelu. A kaj, če se hrib nad tunelom konča? Se tunel nadaljuje? Tunel se konča, a ples se nadaljuje in nadaljuje in nadaljuje… …v neskončnost… Črnilo se je vpilo v mizo, kot da ga nikoli ne bi bilo. Upati. Upati, da lahko plešeš. Plesati, da lahko upaš.
Foto by Anka Simončič