izobraževanje SENZORNA INTEGRACIJA IN OTROK, nov. 2017

vzgojiteljica v vrtcu Pod Gradom, ga. Barbara Bertoncelj Fekonja

 

vzgojiteljica v vrtcu Pod Gradom, ga. Bojana Nova Borc

“Pozdravljeni Neva in Tamara!

Najprej naj se vama zahvalim za vsa znanja in dobre primere iz prakse, ki sta jih bili pripravljeni deliti z nami.

Nad redko katerim seminarjem sem tako zelo navdušena, predvsem, da prejmem tako veliko novih in koristnih, uporabnih informacij, ki jih lahko takoj apliciram na otroke. Takšne seminarje v resnici vzgojiteljice potrebujemo!!!

Tudi sama sem bila kot mlada punca plesalka (jazz baleta 10 let in latinskoameriški in standardni plesi 5 let, kar pa plešem še danes, če mi telo dopušča… zdaj imam namreč velike težave s hrbtenico, a zato nad plesom še nisem obupala :)…do nedavnega sem bila še aktivna športnica, kar pa se pozna tudi pri mojih skupinah otrok, ki jih peljem skozi vsa leta do šole, saj dajem večji poudarek na gibanju, ker sem mnenja, da je to odskočna deska za vsa nadaljnja učenja. Otroci v moji skupini uživajo v kakršnemkoli gibanju, pa naj bo to ples, klasična telovadba, v telovadnici, v naravi, v oddelku…povsod najdemo način, da lahko nekaj počnemo, so-ustvarjamo ob gibanju, si izmišljujemo :).

Ko sem odhajala iz seminarja, sem bila polna vtisov in tudi malo strahu, kako pa bodo to moji najmlajši sprejeli. Do sedaj sem bila nad vsemi dejavnostmi, ki smo se jih na vaši predstavitvi Epicentra v vrtcu naučili, navdušeni, tako otroci, kot vzgojiteljice. Letos pa so moji mladički stari še ne dve leti in sem veliko razmišljala, kje naj začnem :).

In sem :), kar od začetka, na jutranjem krogu sem že takoj v ponedeljek privlekla malo senzorno žogico – ježka. Se usedla v krog, gledala žogico, jo tipala, valjala med rokami, po licih, po nogah in jo po nekaj minutah predala naprej. Sem pričakovala, da bodo otroci bolj nestrpni, ne bodo znali počakati, bodo vsi želeli žogico…nasprotno! Prav presenetili so me, kako mirno in brez besed so čakali na vrsto in ponovili kar so opazovali.

Nisem jih popravljala, nič govorila, le opazovala. Naslednji dan, sem jim ponudila malo večjo mehko žogico…no tokrat so že čebljali, a so utihnili takoj, ko sem dodala zvonček in rekla: “Ko zvonček zazvoni prijatelj žogico dobi!”. Spet so poslušali in samo čakali, da bo zvonček že zazvonil in da bodo prišli na vrsto. Tako smo v enem tednu prišli do orjaške – sedeče žoge in dodali še nekaj gibalnih dejavnosti, kot podrsavanje s podplati.

Moram pa tudi napisati, da zaenkrat v skupini nimava otroka z zelo izraženimi posebnimi potrebami ali z otrok odločbo.

Sva pa s pomočnico opazovali deklico, ki nikakor ni želela prijeti v roke žogico – ježka. Potrebovala je tri dni in jo potem sama od sebe, ko sva jo imeli na omari, pokazala, če jo lahko dobi. Vzela jo je v roke, se usedla sama v mirni kotiček in jo opazovala. Od takrat naprej, jo vzame brez zadržkov.

Nadaljevala sem s pravljico MALI MEDO…kjer sem v telovadnici na tla razvrstila slike živali iz pravljice. Skupaj z otroki smo se gibali kot živali na slikah, kasneje ob glasbi, čez dva tedna so se razvrstili glede na priljubljenost živalce in se gibali ob malih instrumentih, ki sva jih s pomočnico igrali ali ob glasbi, ki so jo sedaj že poznali.

Če mi bo uspelo, vam bom posnela, kaj otroci pri tej starosti zmorejo.

Zato, vama hvala tudi za vajin video posnetek iz vrtca, saj sem videla, da delam v pravi smeri, da sem dovolj senzibilna, da otroke opazim, jih pravilno vodim in dajem dovolj vzpodbud in dražljajev, da razvijajo lahko svoje potenciale na vseh nivojih razsežnosti.

Več od tega nam žal še ni uspelo priti, saj so še majhni in to so naši prvi mali koraki. Tudi jaz se učim, da je manj več! In da so mali koraki pomembni več kot en velik :), in da ne potrebujem nikamor hitet in nič prehitevat. Vse pride ob svojem času in tudi za nas bo tako. S tem ko bomo rasli, bodo rasli tudi naši koraki, naše zavedanje telesa, okrepilo se bo naše gibanje, in naša samozavest bo postala močnejša.

Spoštovana Neva in Tamara HVALA VAMA še enkrat in upam, si želim, da se srečamo še na kakšnem seminarju!

Do takrat pa en lep, snežni pozdrav. ”